Hvaležni ustanoviteljem

Metod Pirih (1936–2021)

Koprski škof, pobudnik ustanovitve Škofijske gimnazije Vipava ter za njeno delovanje v sedanjih stavbah

Metod Pirih se je rodil 9. maja 1936 v Lokovcu na Banjški planoti. Maturiral je v malem semenišču v Pazinu. Leta 1963 je bil posvečen v duhovnika in je opravljal kaplansko službo v Solkanu, službo tajnika pri Janezu Jenku, sprva administratorju in kasneje škofu. Po magistrskem študiju v Rimu je bil do leta 1984 spiritual v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Leta 1985 pa je bil imenovan in posvečen za koprskega škofa pomočnika s pravico nasledstva. Škofijo je prevzel 16. aprila 1987 do svoje upokojitve leta 2012.

Leta 1991 je ob podpori sodelavcev vplival na to, da je Škofija Koper naredila pogumni korak in na temelju Srednje verske šole ustanovila Škofijsko gimnazijo Vipava z javno priznanim programom. Kot koprski škof se je za izobraževanje in vzgojo mladih tudi osebno vedno zanimal.

Po upokojitvi leta 2012 je želel ostati med mladimi v dijaškem domu Škofijske gimnazije Vipava in je z njimi delil domski vsakdan. S svojim človeškim čutom in duhovnim bogastvom je na vsakem pustil neizmeren vtis. V dijaškem domu je umrl dne 23. marca 2021 in bil čez dva dni pokopan v baziliki na Sveti Gori.

Mihael Toroš (1884–1963)

Apostolski administrator, ustanovitelj Slovenskega malega semenišča in Srednje verske šole

Rojen je bil 12. avgusta 1884 v Medani v Goriških Brdih in bil leta 1909 posvečen v duhovnika. Do leta 1947 je opravljal razne službe v goriški škofiji ter bil profesor cerkvenega prava v goriškem bogoslovju. 12. oktobra 1947 je bil po dveh letih upraviteljstva v Poreču imenovan še za upravitelja jugoslovanskega dela goriške nadškofije. Upraviteljstvo v Poreču je 1950 odložil in se naselil v frančiškanskem samostanu na Kapeli (Kostanjevici) pri Novi Gorici. Kot “izreden administrator v izrednih razmerah” je med leti 1955 in 1961 upravljal še slovenski del tržaško-koprske škofije.

Njegova življenjska pot se je iztekla 29. decembra 1963 na Kapeli, zadnji dan leta 1963 je bil položen k večnemu počitku v svetogorski baziliki. Nasledil ga je Janez Jenko, ki je leta 1977 postal prvi škof obnovljene in razširjene koprske škofije.

Trajne zasluge si je Toroš pridobil z ustanovitvijo Slovenskega malega semenišča v Vipavi in realizacijo klasičnega šolanja s Srednjo versko šolo.

Kot administrator je sprva samo za Goriško osnoval verski štirinajstdnevnik Družina, a se je kmalu razvil v tednik za vso Slovenijo. Prva številka je izšla 7. maja 1952. V novi jugoslovanski stvarnosti si je prizadeval za svobodo krščanskega nauka, že od začetka je navezal stike z revolucionarno oblastjo ter se iskreno in dobronamerno trudil za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo.

Jurij Grabrijan (1800–1882)

Vipavski dekan, graditelj novega vipavskega župnišča

Rojen je bil 22. marca 1800 v Adlešičih v Beli Krajini in je v Novem mestu končal latinske šole. V gimnazijskih letih je začel pesnikovati in je kasneje izdajal priložnostne pesmi. Med študijem filozofije v Ljubljani sta bila njegova sošolca Slomšek in Prešern. Leta 1825 je bil posvečen v duhovnika in služboval kot kaplan v Brezovici, Škofji Loki, Žireh in Šturjah. Leta 1838 je postal župnijski upravitelj Vipave, od leta 1840 pa do svoje smrti je bil župnik in dekan v Vipavi.

Jurij Grabrijan je zgradil novo župnišče nad Vipavo, v katerem je bilo kasneje osnovano Malo semenišče, v njem je delovala Srednja verska šola in Škofijska gimnazija Vipava, od leta 1999 pa v tej mogočni zgradbi deluje Dijaški dom Škofijske gimnazije. Po njem se imenuje ulica, ki vodi do te stavbe.

Grabrijan je bil vnet delavec na versko-cerkvenem, kulturno-prosvetnem in gospodarsko-političnem področju. Po vsej dekaniji je spodbujal gradnjo župnišč, cerkva in tudi šol. V vipavski župniji je sad njegovega dela tudi vabilo slikarju Wolfu za poslikavo župnijske cerkve, mogočen zvonik romarske cerkve v Logu in kapelice križevega pota na Gradišču. Bil je nadarjen za gradbeništvo in je sam izdeloval mnoge načrte.

Kot vipavski dekan je bil organizator šolstva v dekaniji. Ustanovil je osem enorazrednih šol, sezidal nekaj šolskih poslopij v sosednjih vaseh, razširil vipavsko enorazredno šolo v štirirazredno in leta 1861 s cerkvenim denarjem sezidal imenitno šolsko poslopje v Vipavi. Podpiral je razvoj kmetijstva na Vipavskem in leta 1873 ustanovil vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu.

Za zasluge je dobil razna priznanja, najpomembnejše pa je viteški križ reda Franca Jožefa leta 1857. Vipavci so ga tudi izvolili za svojega častnega občana. Umrl je 1882 v Vipavi, pokopan pa je v cerkvici na vipavskem pokopališču.